Mlini in žage na Frankolovem
V preteklosti je skoraj vsaka domačija imela mlin, le t.im. bajtarji ga niso imeli, zato so žito nosili k sosedom, za plačilo pa so morali dati kakšno merico moke ali pa mletje odslužiti z delom.Občina Frankolovo je imela izmed vseh občin celjskega področja največ mlinov, večinoma združenih z žagami pa tudi kovačnicami. Bili so na Tesnici, ki jo viri imenujejo tudi Frankolovski potok in izvira pod Roglo na Stranicah. Še danes je vidnih kar 26 mlinov ali njihovih ostankov. Posebnost Tesnice je izvir termalne vode v soteski na Frankolovem s konstantno temperaturo 18°C, zato voda ni nikoli zamrznila in je bilo mogoče mleti tudi pozimi. Na Toplici, kjer je bilo manjše kopališče, so vaške gospodinje prale tudi perilo. Danes je voda speljana v urejeno kopališče z letnim bazenom nekoliko niže ob cesti za Črešnjice, del pa kot pitna voda odteče v javni vodovod v Celje.Ob gorskih potokih so mline postavljali naši pradedje že kmalu po naselitvi. Potok Tesnica, ki teče skozi naš kraj, je imel med letom stabilno vodno stanje. Marsikateri potoki so bili slabo vodnati in manjkal jim je padec. Taki so se ob sušah osušili, zato je bilo njihovo moč možno izkoriščati le ob deževju. Taki mlini so redno mleli le spomladi in jeseni, kar pa ne velja za mline in žage na Tesnici.
Skoraj vsi mlini so bili zgrajeni po istem načrtu. Njihova notranja velikost, višina in oprema, kot tudi ves mehanizem, so si bili močno podobni. Vsi so bili brez stropov. Razlikovali so se pa po številu mlinskih koles in kamnov. Navadni kmečki mlini so imeli po navadi eno kolo in par črnih zmesnih kamnov. Oken mlini niso imeli, svetloba je vanje padala skozi vrata.
Vzdrževanje mlinov je bilo preprosto; tečaje in jermene so mazali kar s pokvarjeno svinjsko mastjo ali z lojem. Tudi popravila v mlinu so v glavnini opravljali kar sami. Voda je pritekala po žlebovih in padala na mlinska kolesa, ki so se vrtela s pomočjo palčnih koles in preslic.
Delo mlinarja so opravljali kmetje kot dodatno zaposlitev, vsi ostali odrasli pri hiši pa so priskočili na pomoč, kadar so bile razmere za mletje ugodne. Takrat je tudi mlin delal noč in dan. Moški so nasuli žito v grode, primerno privili regulatorje, namestili skodle, da je pritekla voda.http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200804500.pdfFrankolovski zločin
Domačini se še danes z grozo v srcu spominjajo zločina iz 2. svetovne vojne, ki je bil storjen v grabnu med Frankolovim in Stranicami. Okupatorji so v zameno za ubitega generala, ki so ga v želji po svobodi ubili partizani, iz celjskega Starega piskra pripeljali 100 zapornikov ter jih pred očmi domačinov obesili na jablane, dva zapornika, ki sta hotela pobegniti, pa ustrelili. Javnosti je zločin poznan kot »Frankolovski zločin«, čeprav kraj ne spada pod Frankolovo.http://www2.arnes.si/~ljgozzb1/zlocin.htm
http://www.knjiznica-celje.si/zgodilo/frankolovskizlocin.htm
http://www.destinacija-rogla.si/muzejske-zbirke-in-spominske-sobe/grobisca-stranice
V preteklosti je skoraj vsaka domačija imela mlin, le t.im. bajtarji ga niso imeli, zato so žito nosili k sosedom, za plačilo pa so morali dati kakšno merico moke ali pa mletje odslužiti z delom.Občina Frankolovo je imela izmed vseh občin celjskega področja največ mlinov, večinoma združenih z žagami pa tudi kovačnicami. Bili so na Tesnici, ki jo viri imenujejo tudi Frankolovski potok in izvira pod Roglo na Stranicah. Še danes je vidnih kar 26 mlinov ali njihovih ostankov. Posebnost Tesnice je izvir termalne vode v soteski na Frankolovem s konstantno temperaturo 18°C, zato voda ni nikoli zamrznila in je bilo mogoče mleti tudi pozimi. Na Toplici, kjer je bilo manjše kopališče, so vaške gospodinje prale tudi perilo. Danes je voda speljana v urejeno kopališče z letnim bazenom nekoliko niže ob cesti za Črešnjice, del pa kot pitna voda odteče v javni vodovod v Celje.Ob gorskih potokih so mline postavljali naši pradedje že kmalu po naselitvi. Potok Tesnica, ki teče skozi naš kraj, je imel med letom stabilno vodno stanje. Marsikateri potoki so bili slabo vodnati in manjkal jim je padec. Taki so se ob sušah osušili, zato je bilo njihovo moč možno izkoriščati le ob deževju. Taki mlini so redno mleli le spomladi in jeseni, kar pa ne velja za mline in žage na Tesnici.
Skoraj vsi mlini so bili zgrajeni po istem načrtu. Njihova notranja velikost, višina in oprema, kot tudi ves mehanizem, so si bili močno podobni. Vsi so bili brez stropov. Razlikovali so se pa po številu mlinskih koles in kamnov. Navadni kmečki mlini so imeli po navadi eno kolo in par črnih zmesnih kamnov. Oken mlini niso imeli, svetloba je vanje padala skozi vrata.
Vzdrževanje mlinov je bilo preprosto; tečaje in jermene so mazali kar s pokvarjeno svinjsko mastjo ali z lojem. Tudi popravila v mlinu so v glavnini opravljali kar sami. Voda je pritekala po žlebovih in padala na mlinska kolesa, ki so se vrtela s pomočjo palčnih koles in preslic.
Delo mlinarja so opravljali kmetje kot dodatno zaposlitev, vsi ostali odrasli pri hiši pa so priskočili na pomoč, kadar so bile razmere za mletje ugodne. Takrat je tudi mlin delal noč in dan. Moški so nasuli žito v grode, primerno privili regulatorje, namestili skodle, da je pritekla voda.http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200804500.pdfFrankolovski zločin
Domačini se še danes z grozo v srcu spominjajo zločina iz 2. svetovne vojne, ki je bil storjen v grabnu med Frankolovim in Stranicami. Okupatorji so v zameno za ubitega generala, ki so ga v želji po svobodi ubili partizani, iz celjskega Starega piskra pripeljali 100 zapornikov ter jih pred očmi domačinov obesili na jablane, dva zapornika, ki sta hotela pobegniti, pa ustrelili. Javnosti je zločin poznan kot »Frankolovski zločin«, čeprav kraj ne spada pod Frankolovo.http://www2.arnes.si/~ljgozzb1/zlocin.htm
http://www.knjiznica-celje.si/zgodilo/frankolovskizlocin.htm
http://www.destinacija-rogla.si/muzejske-zbirke-in-spominske-sobe/grobisca-stranice
Fotografije prispevala: Matjaž Založnik in Metod Pinter
| <= 2. Graščina | 4. Kmetijstvo => |